Prof. dr. Marjeta Kovač¹, prof. dr. Mateja Videmšek¹, prof. dr. Gregor Jurak¹, asist. Ana Šuštaršič¹, izr. prof. dr. Jera Gregorc², izr. prof. dr. Miha Marinšek³, višji pred. Giuliana Jelovčan^4
1Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, ²Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, ³Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta,⁴Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta

V času, ko se večina otrok po daljšem obdobju spet vrača v vrtce, možnost okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 pa še vedno obstaja, je še kako pomembno, da vzgojiteljice/vzgojitelji in pomočnice vzgojiteljic/pomočniki vzgojiteljev poskrbijo za primerno, redno in strokovno vodeno gibalno dejavnost otrok. Strokovnjaki Fakultete za šport, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem so pripravili priporočila za izvedbo gibalnih dejavnosti otrok v vrtcu v tem obdobju.

Gibalna dejavnost ima v zgodnjem otroštvu  neposredne in posredne učinke na zdravje otrok^1-2, saj predstavlja preventivno dejavnost proti povečani telesni masi in vse bolj prisotni debelosti³ ter je učinkovita pri preprečevanju številnih kroničnih bolezni sodobnega sveta².

Skrb za redno gibalno udejstvovanje najmlajših otrok je predvsem domena staršev⁴, poleg njih pa imajo pomembno vlogo tudi vrtci⁵, ki naj bi pomagali, da otroci postanejo gibalno izobražene osebe^6-7.

Podatki o upadu gibalne zmogljivosti in povečanju deleža osnovnošolskih otrok z debelostjo po prvem valu epidemije so skrb vzbujajoči. Predvidevamo, da je stanje predšolskih otrok podobno, zato je v obdobju, ko se večina otrok po drugem valu epidemije spet vrača v vrtce, možnost okužbe pa še vedno obstaja, še kako pomembno, da vzgojiteljice/vzgojitelji in pomočnice vzgojiteljic/pomočniki vzgojiteljev poskrbijo za primerno, redno in strokovno vodeno gibalno dejavnost otrok. Strokovnjaki Fakultete za šport, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem so pripravili priporočila za izvedbo gibanja v vrtcu. Poleg upoštevanja splošnih priporočil v času epidemije COVID-19, ki jih je pripravil NIJZ, naj vrtci upoštevajo še naslednja dodatna splošna in specifična priporočila za izvajanje dejavnosti na področju gibanja. 

Splošna priporočila:

1. Otroci naj bodo čim več gibalno dejavni. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi bili otroci od prvega do petega leta starosti gibalno dejavni vsaj 180 minut dnevno; od tretjega do petega leta pa naj bi bili znotraj tega časa vsaj 60 minut dnevno zmerno do visoko intenzivno gibalno dejavni, kar pomeni, da se dobro zadihajo in preznojijo^8-9. Vsekakor velja splošno priporočilo - več je bolje, hkrati pa tudi velja, da je, posebej ob slabem vremenu, vsako gibanje boljše kot nobeno⁸.
2. Otroci naj bodo gibalno dejavni tudi doma, zato opozorite starše, da vzpostavijo primerno razmerje med gibanjem in sedenjem. Posebej naj bodo v tem času po daljši socialni izolaciji pozorni, da otroci preživijo čim manj prostega časa pred različnimi zasloni. Spodbudite jih, da se med vikendi čim več igrajo oziroma gibajo na svežem zraku skupaj z otroki (sprehod v naravi, rolanje, vožnja s skirojem, poganjalcem ali kolesom, sankanje, kepanje ipd.). 
3. Če so se otroci naučili spremljati svojo gibalno dejavnost s sprotnim beleženjem (npr. z risanjem listov na drevesu za vsako uro gibalne dejavnosti z namenom, da drevo čim prej ozeleni), naj s tem nadaljujejo, saj so ti podatki dobra povratna informacija o dejavnosti posameznega otroka. Tako otroci pridobivajo trajne navade, ki so še kako pomembne pri oblikovanju zdravega življenjskega sloga.
4. Staršem priporočite, naj pridejo otroci v vrtec v udobnih oblačilih, ki jim omogočajo sproščeno gibanje, saj je priporočljivo, da čim več dejavnosti poteka na prostem.
5. Če je le mogoče, dejavnosti z različnih področij (matematike, jezika, narave, družbe, umetnosti) v igralnih oblikah izvajajte zunaj in jih povezujte z gibanjem (npr. otrok šteje pripomočke, korake, poskoke, ponazarja gibanje različnih živali, spoznava elementarne igre, ki temeljijo na pravilih in socialnih dogovorih ipd.).
6. Med izvajanjem dejavnosti drugih področij v igralnici po potrebi naredite daljši, nekajminutni gibalni odmor, t. i. minute za zdravje. Vadbo izvedite ob odprtem oknu.
7. Vsak dan organizirajte gibalni odmor (vsaj 15 minut). Priporočljivo je, da gredo otroci ven in se temeljito razgibajo z igro (kepanje, tekalne igre), pri tem pa naj bodo primerno oblečeni (v hladnejšem vremenu kapa, rokavice).

Priporočila za izvajanje gibanja v vrtcu:

1. Pred vadbo in po njej si naj otroci temeljito umijejo roke.
2. Čim več raznolikih gibalnih dejavnosti naj poteka zunaj. Pri tem naj bodo otroci primerno oblečeni v topla športna ali udobna vsakodnevna oblačila, v slabšem vremenu lahko tudi nepremočljiva oblačila (bunda, hlače), ki pa naj omogočajo sproščeno gibanje. S seboj naj imajo rezervno oblačilo, da se preoblečejo, če se preznojijo ali zmočijo, in plastično vrečko za mokra ali umazana oblačila. Ob hladnejšem vremenu naj imajo kapo in rokavice. Starše opozorite, da je zelo pomembno, da so otroci vsakodnevno na svežem zraku, četudi bodo kdaj umazani ali mokri.
3. Če je vreme manj primerno, gibalne dejavnosti izvedite v telovadnici ali igralnici. Otroci naj se preoblečejo v svoji igralnici. Ob koncu vadbene ure naj jo čistilke dobro prezračijo in očistijo v skladu z veljavnimi priporočili NIJZ.
4. Otroci pa lahko prinesejo v vrtec tudi svoj pripomoček (npr. žogo, balon).
5. Na začetku vadbene ure otroke opozorite, da se z rokami ne dotikajo obraza ali oči.
6. Pri izbiri vsebin in organizaciji vadbe bodite pozorni, da boste z igro razvijali vse gibalne sposobnosti otrok, še posebej pa se osredotočite na razvoj splošne vzdržljivosti (otroci naj bodo dejavni dalj časa, pri tem naj se tudi močneje zadihajo) in različnih oblik koordinacije gibanja (gibanja v ritmu, gibanja v različnih smereh, obvladovanje prostora z različnimi gibalnimi nalogami, pravočasnost in natančnost izvedbe gibanja, usklajenost gibanja v skupini, hitra izvedba gibanja na različne znake …).  Poudarek naj bo tudi na pomenu zdravih navad in spoštovanju poštenega obnašanja.
7. Ne pozabite na temeljne gibalne vzorce, ki naj jih usvajajo predšolski otroci:

• hoja v različne smeri, hitra/počasna hoja, hoja z dodatnimi gibalnimi nalogami (ploskanjem, obratom …);
• teki v različne smeri, z različno hitrostjo, z dodatnimi gibalnimi nalogami (npr. okoli ovir, s ploskanjem …), tekalne igre;
• lazenje, plazenje po tleh, po klopi, po naklonu navzgor, navzdol, skozi, pod, čez orodja ali naravne ovire;
• plezanje po različnih orodjih – letvenik, lestev z različnim naklonom, plezalna stena, plezalna mreža in na prostem po igralih na igrišču vrtca, po nižjih drevesih);
• skoki, poskoki – sonožno, po eni nogi, v daljino, globino, višino, naprej, nazaj, z mesta, z zaletom, s pomočjo pripomočkov (v obroče, čez palice, čez elastiko), na mali prožni ponjavi in v naravi – čez kamne, storže, liste, čez lužo, s hloda, štora, z drevesa);
• vaje ravnotežja (hoja na ožji površini, hoja po črti, stoja na eni nogi);
• igra z različnimi drobnimi predmeti (kroglicami, vrvicami, kockami) in snovmi (vodo, peskom, snegom, mivko), ki omogočajo gibanje s prsti, dlanmi, rokami in stopali (gnetenje, prelivanje, presipanje, prijemanje, pretikanje itn.);
• ustvarjalni gibi (improvizacije ali gibanje na znano temo) ob glasbi, ploskanju, ropotuljicah;
• žoganje z baloni in mehkimi žogami;
• krajši pohodi z iskanjem skritega zaklada; če je v bližini vrtca primerna vzpetina, naj otroci hodijo tudi navkreber;
• ob primerni snežni odeji organizirajte tudi igre na snegu; na gričku pri vrtcu pa se lahko otroci tudi sankajo ali smučajo (seveda, če imajo smuči);
• otroci naj izvajajo tudi naloge iz gibalnega/športnega programa Mali sonček. Določene gibalne naloge lahko izvajajo tudi doma skupaj s starši, kar še dodatno motivira otroke in celotno družino za gibanje.

8. Bodite spodbudni, pohvalite otroke, če so bili doma gibalno dejavni in če so se v vrtcu ali doma naučili česa novega. Prav tako jih navdušite za gibanje v vsakem, tudi ne preveč prijaznem vremenu.
9. Če bo prišlo do ponovnega zaprtja vrtcev zaradi tretjega vala epidemije, uporabite vse pozitivne izkušnje, ki ste si jih pridobili, in preučite primere dobrih praks drugih vrtcev ter jih vpeljite v svoje delovanje. S tem boste obogatili svoje pedagoške in didaktične pristope, hkrati pa spodbudili otroke k dojemanju gibanja kot pomembne sestavine vsakdanjega življenja.
10. V primeru ponovnega zaprtja vrtcev imajo lahko starši pomembno vlogo, saj so pomemben posrednik navodil, ki jih posredujejo strokovni delavci za otrokovo izvedbo gibalnih/športnih dejavnosti v domačem okolju.
11. Primere dobrih praks širite tudi med svojimi poklicnimi kolegicami/kolegi.

Literatura:

¹Ekelund, U., Anderssen, S. A., Froberg, K., Sardinha, L. B., Andersen, L. B., Brage, S. in European Youth Heart Study Group. (2007). Independent associations of physical activity and cardiorespiratory fitness with metabolic risk factors in children: the European youth heart study. Diabetologia, 50(9), 1832-1840.
²Janssen, I. in LeBlanc, A. G. (2010). Systematic review of the health benefits of physical activity and fitness in school-aged children and youth. International journal of behavioral nutrition and physical activity, 7(1), 40
³NCD-Risk Factor Collaboration (2017). Worldwide trends in body-mass index, underweight, overweight, and obesity from 1975 to 2016: a pooled analysis of 2416 population-based measurement studies in 128· 9 million children, adolescents, and adults. The Lancet, 390(10113), 2627-2642.
⁴Sergeev, M. I., Stolyarov, V. I. in Gendin, A. M. (1988). The Role of the Family in the Physical Education of Preschool Children. International Review for the Sociology of Sport, 23(2), 153-166.
⁵Breslin, G, Murphy, M, McKee D. et al. (2012). The effect of teachers trained in a fundamental movement skills programme on children’s self-perceptions and motor competence. European Physical Education Review 18(1), 114–126.
⁶Almond, L. (2013). Physical literacy and fundamental movement skills: An introductory critique. Journal of Sport Science and Physical Education, 65, 80–88.
⁷Castelli, D. M., Barcelona, J. M. in Bryant, L. (2015). Contextualizing physical literacy in the school environment: The challenges. Journal of Sport and Health Science 4(2), 156–163. 
⁸WHO guidelines on physical activity and sedentary behaviour (2020). Pridobljeno iz https://www.who.int/publications/i/item/9789240015128
⁹Bratina, N., Hadžić, V., Battelino, T., Pistotnik, B., Dolenc, M., Šajber, D., … Dervišević, E. (2011). Slovenske smernice za telesno udejstvovanje otrok in mladostnikov v starostni skupini od 2 do 18 let.  Zdravniški vestnik, 80(12), 885-896. Pridobljeno iz http://docplayer.si/181081029-Slovenske-smernice-za-telesno-udejstvovanje-otrok-in-mladostnikov-v-starostni-skupini-od-2-do-18-let.html