Prof. dr. Marjeta Kovač¹, prof. dr. Gregor Jurak¹, izr. prof. dr. Gregor Starc¹, izr. prof. dr. Vesna Štemberger², prof. dr. Jurij Planinšec³, doc. dr. Tadeja Volmut^4
1Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, ²Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta , ³Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, ⁴Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta

Gibalna dejavnost ima neposredne in posredne učinke na zdravje otrok in mladine^1-2, saj predstavlja preventivno dejavnost proti povečani telesni teži in vse bolj prisotni debelosti³ ter je učinkovita pri preprečevanju številnih kroničnih bolezni sodobnega sveta².

Skrb za redno gibalno udejstvovanje otrok je primarno domena staršev⁴, poleg njih pa ima pomembno vlogo tudi vzgojno-izobraževalni sistem, ki naj bi pomagal, da otroci in mladostniki postanejo gibalno izobražene osebe^5-6.

Zaradi izredno skrb vzbujajočih podatkov o upadu gibalne zmogljivosti otrok in povečanju deleža učencev z debelostjo po prvem valu epidemije je v obdobju, ko se učenci po dveh mesecih šolanja na daljavo zaradi drugega vala spet vračajo v šole, možnosti okužbe pa še vedno obstajajo, še kako pomembno, da razredne učiteljice/učitelji in učitelji športne vzgoje poskrbijo za primerno, redno in strokovno vodeno gibalno dejavnost šolarjev. Strokovnjaki Fakultete za šport, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru  in Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem so pripravili priporočila za izvedbo pouka predmeta šport za učence prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Poleg upoštevanja splošnih Higienskih priporočil za izvajanje pouka v osnovni šoli (za učence prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja in devetošolce) v času epidemije COVID-19, ki jih je posredoval NIJZ meseca maja, in Priporočila za prehod iz izobraževanja na daljavo v izobraževanje na šoli oziroma v oddelku za učence prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja v osnovni šoli, ki jih je pripravil Zavod RS za šolstvo, naj šole upoštevajo še naslednja dodatna splošna in specifična priporočila za pouk športa. 

Splošna priporočila:

1. Otroci naj bodo čim več gibalno dejavni (vsaj 60 minut dnevno), intenzivnost pa naj bo takšna, da se dobro zadihajo in preznojijo. Vsekakor velja splošno priporočilo - več je bolje, hkrati pa tudi velja, da je posebej ob slabem vremenu, vsako gibanje boljše kot nobeno. Ker tega šola ne more zagotoviti, naj bo otrok gibalno dejaven še doma, zato opozorite starše, da doma vzpostavijo primerno razmerje med gibanjem in sedenjem. Posebej naj bodo v tem času po daljši socialni izolaciji in pouku na daljavo pozorni, da otrok preživi čim manj prostega časa pred različnimi zasloni. Posebej med vikendi naj se skupaj odpravijo na pohod, rolajo, se vozijo s skirojem ali kolesom.  
2. Če so se otroci naučili spremljati svojo gibalno dejavnost s sprotnim beleženjem (npr. prvošolci z risanjem listov na drevesu za vsako uro gibalne dejavnosti z namenom, da drevo čim prej ozeleni, drugošolci in tretješolci v osebni dnevnik vadbe ali s pomočjo staršev z aplikacijami na pametnih telefonih ali s pametnimi zapestnicami), naj s tem nadaljujejo, saj so ti podatki dobra povratna informacija o dejavnosti posameznega otroka. Drugošolci in tretješolci že lahko zabeležijo, kdaj vadijo, kje vadijo, koliko časa, kakšno vsebino so vključili v vadbo; tako pridobivajo trajne navade, ki so še kako pomembne pri oblikovanju zdravega življenjskega sloga. S tem jih učimo samoregulacije in odgovornosti za svoje zdravje.
3. Staršem priporočite, da naj pridejo otroci v šolo v udobnih oblačilih, ki jim omogočajo sproščeno gibanje, saj je priporočljivo, da pouk pri vseh predmetih poteka tudi na prostem.
4. Če je le mogoče, pouk različnih predmetov izvajajte zunaj, otroci pa naj že med učenjem naredijo različne gibalne naloge, ki so povezane z vsebino posameznega predmeta (npr. otrok s telesom ali rokami ponazarja črke, številke; šteje z izvajanjem posamezne gibalne dejavnosti, npr. preskoke; šteje v angleškem jeziku ipd.).
5. Med poukom v učilnici vsako šolsko uro oziroma po potrebi naredite daljši, nekajminutni gibalni odmor, t. i. minute za zdravje. Primere take vadbe lahko najdete na naslednjih povezavah (Vadba 1, Vadba 2, Vadba 3). Vadbo izvedite ob odprtem oknu.
6. Vsak dan med poukom organizirajte daljši gibalni odmor (15 do 20 minut). Priporočljivo je, da gredo otroci ven in se temeljito razgibajo z igro (kepanje, tekalne igre), pri tem pa naj bodo toplo oblečeni (kapa, rokavice), da jih ne bo zeblo.
7. Čim več gibanja naj bo tudi v času razširjenega programa, kjer naj učitelji spoštujejo priporočila za pouk športa.

Priporočila za pouk športa:

1. Uporaba mask med vadbo ni potrebna. Masko naj vsak otrok odloži na za to točno določeno mesto (lahko označeno z njegovim imenom), tako da po vadbi ne bo nikakršnega dvoma, čigava je posamezna maska.
2. Pred vadbo in po njej si naj otroci temeljito umijejo roke.
3. V vadbeni skupini naj bo največ do 15 otrok, priporočljivo pa je manjše število (do 10).
4. Čim več ur pouka športa naj poteka zunaj. Pri tem naj bodo otroci primerno oblečeni v topla športna ali udobna vsakodnevna oblačila, v slabšem vremenu lahko tudi nepremočljiva oblačila (bunda, hlače), ki pa naj omogočajo sproščeno gibanje. S seboj naj imajo rezervno oblačilo, da se preoblečejo, če se preznojijo ali zmočijo, ter plastično vrečko, kamor bodo pospravili mokra ali umazana oblačila. Ob hladnejšem vremenu naj imajo kapo in rokavice. Starše opozorite, da je zelo pomembno, da so vsakodnevno na svežem zraku, četudi bodo kdaj umazani ali mokri.
5. Če je vreme manj primerno, pouk športa izvedite v telovadnici. V velikih telovadnicah, kjer je mogoče zagotoviti predpisano razdaljo med učenci, lahko v telovadnici vadita istočasno tudi dve skupini. V tem primeru naj bo vsaka skupina na svoji polovici telovadnice ali pa naj bo številčno manjša skupina v majhni, številčno večja pa v veliki telovadnici. Učenci naj preoblečejo v svoji učilnici. Ko ob koncu ure otroci zapustijo telovadnico, naj jo snažilke dobro prezračijo in očistijo v skladu z veljavnimi priporočili NIJZ.
6. Če učenci v glavnem delu ure uporabljajo pripomočke, si naj pred njihovo uporabo in po njej temeljito umijejo roke, v šolo pa lahko prinesejo tudi svoj pripomoček (kolebnico, žogo).
7. Na začetku vadbene ure otroke opozorite na varno razdaljo med njimi ves čas vadbe (2 metra). Opozorite jih tudi, da se z rokami ne dotikajo obraza ali oči.
8. Pri določanju ciljev, izbiri vsebin in organizaciji vadbe bodite pozorni, da boste razvijali vse gibalne sposobnosti učencev, tako moč, hitrost, ravnotežje, gibljivost, skladnost (koordinacija) gibanja, natančnost, kot vzdržljivost. Posebej pa se osredotočite na razvoj aerobne vzdržljivosti in različnih oblik koordinacije gibanja (gibanja v ritmu, gibanja v različnih smereh, obvladovanje prostora, pravočasnost izvedbe gibanja, usklajenost gibanja v skupini, hitra izvedba gibanja na različne znake …).  Posredujte nove vsebine, ki jih niste mogli izvajati pri pouku na daljavo, in se posvetite utrjevanju tistih gibalnih spretnosti, ki so jih učenci že usvojili, a imajo z njihovo izvedbo še težave. Pazljivi bodite tudi na pravilno izrazoslovje, poudarjanje pomena zdravih navad in spoštovanje poštenega obnašanja.
9. Uro začnite z ogrevanjem. Pri tem naj po lahkotnem teku ali primerni tekalni igri raztezne in krepilne vaje izvajajo sami, ne v parih, prav tako naj ne uporabljajo pripomočkov.
10. V glavnem delu vadbo organizirate ali frontalno ali v manjših skupinah (npr. štafete), kjer vsaka opravlja svoje naloge, v obeh primerih naj učenci ohranjajo predpisano medsebojno razdaljo. Pri tem si pri mlajših (prvošolci) lahko pomagate z merjenjem s koraki (npr. štirje koraki so primerna razdalja), da dobijo čim boljši občutek o tem, kaj pomeni predpisana varna razdalja.
11. V vadbo vključite tiste vsebine učnega načrta, ki jih lahko izvajajo sami, npr.:

• Elementarna gibanja in igre (izberite tiste, pri katerih ni neposrednega stika otrok med seboj). Pravila lahko oblikujete tako, da je eden od pogojev prav ustrezna razdalja med učenci.
• Atletska abeceda (tekalna abeceda, hitra hoja, teki v različne smeri, z različno hitrostjo, iz različnih štartnih položajev, teki z dodatnimi gibalnimi nalogami, hitri šprinti, skoki (v daljino, višino, prek ovir), mnogoskoki.
• Gimnastične vsebine (ritmični skoki, preskakovanje kolebnice, prevali, premet v stran, vaje ravnotežja na ožjih površinah, individualno gibalno ustvarjanje ob glasbi ...).
• Med igrami z žogo priporočamo elementarna gibanja z žogo z nogo (vodenje žoge, vodenje med stožci ali drugimi ovirami, podajanje žoge z levo/desno nogo v parih, krogu, različne štafete …). Ostala gibanja z žogo (balonom) z roko (metanja in lovljenja, odbijanja, vodenja, zadevanja cilja, npr. kroga, ki je narisan na tleh ali steni) ali igre z loparji izvajajte tako, da si učenci pred začetkom umijejo roke, izberejo svojo žogo in čim več vsebin izvedejo s svojo žogo.  
• Učenci naj izvajajo skupinske plese, kjer se ne dotikajo med seboj.
• Pojdite z učenci na krajše pohode, če je v bližini šole primerna vzpetina, pri tem pa lahko med hojo otroci izvajajo določene dodatne gibalne naloge ali pa naloge, povezane z vsebino drugih predmetov.
• Organizirajte tudi orientacijski tek oziroma orientacijske igre (iskanje zaklada ipd.) z dodatnimi nalogami ravnotežja ali natančnosti.
• Če imajo učenci rolarje, skiroje ali kolesa, zunaj pa ni snega, izpeljite tudi krajši tečaj rolanja in vadbo na kolesarskem poligonu.
• Ob primerni snežni odeji in gričku pri šoli naj učenci prinesejo s sabo smuči in sanke (seveda, če jih imajo). Organizirajte tudi igre na snegu.
• Odsvetujemo dejavnosti, kjer prihaja do neposrednega telesnega stika učencev tako, da so z obrazom obrnjeni drug proti drugemu (npr. borilne igre, ples v paru ipd.).

12. Če bodo bazeni odprti, poskrbite, da boste organizirali plavalni tečaj za učence 2. oziroma 3. razreda, pa tudi za tiste, za katere ga mogoče v lanskem oziroma tem šolskem letu niste uspeli organizirati.
13. Učence ocenite skladno s priporočili za ocenjevanje, ki ste jih dobili od Zavoda RS za šolstvo in skladno z okrožnico ministrstva o enem ocenjevalnem obdobju in manjšem številu ocen.
14. Bodite spodbudni, pohvalite otroke, če so med poukom na daljavo vadili ali se celo naučili česa novega. Prav tako jih navdušite za vadbo v vsakem, tudi ne preveč prijaznem vremenu.
15. Če bo prišlo do ponovnega šolanja na daljavo zaradi tretjega vala epidemije, uporabite za pouk športa vse pozitivne izkušnje, ki ste si jih pridobili, in preučite primere dobrih praks drugih šol ter jih vpeljite v svoje poučevanje. S tem boste obogatili svoje pedagoške in didaktične pristope, hkrati pa spodbudili otroke k dojemanju gibanja kot pomembne sestavine vsakdanjega življenja.
16. Primere dobrih praks širite tudi med svojimi poklicnimi kolegi.

Literatura:

¹ Ekelund, U., Anderssen, S. A., Froberg, K., Sardinha, L. B., Andersen, L. B., Brage, S. in European Youth Heart Study Group. (2007). Independent associations of physical activity and cardiorespiratory fitness with metabolic risk factors in children: the European youth heart study. Diabetologia, 50(9), 1832-1840.
² Janssen, I. in LeBlanc, A. G. (2010). Systematic review of the health benefits of physical activity and fitness in school-aged children and youth. International journal of behavioral nutrition and physical activity, 7(1), 40
³ NCD-Risk Factor Collaboration (2017). Worldwide trends in body-mass index, underweight, overweight, and obesity from 1975 to 2016: a pooled analysis of 2416 population-based measurement studies in 128· 9 million children, adolescents, and adults. The Lancet, 390(10113), 2627-2642.
⁴ Sergeev, M. I., Stolyarov, V. I. in Gendin, A. M. (1988). The Role of the Family in the Physical Education of Preschool Children. International Review for the Sociology of Sport, 23(2), 153-166.
⁵ Almond, L. (2013). Physical literacy and fundamental movement skills: An introductory critique. Journal of Sport Science and Physical Education, 65, 80–88.
⁶ Castelli, D. M., Barcelona, J. M. in Bryant, L. (2015). Contextualizing physical literacy in the school environment: The challenges. Journal of Sport and Health Science 4(2), 156–163.