X
03dec.

Covid 19 in njegove negativne posledice - to je "priložnost" za prevrednotenje odnosa do slovenskega univerzitetnega športa!

Informacije, ki so na voljo, kažejo na izjemen upad telesne dejavnosti študentov ob študiju na daljavo. Zato so udeleženci 15. kongresa športne rekreacije podprli predloge vrste deležnikov za ponovno uvedbo redne športne vzgoje vsaj za vse študente prvih letnikov, uvedbo obveznih gibalnih odmorov med predavanji, diagnosticiranje telesne zmogljivosti s ŠVK tudi med študenti ter zagon intervencijskega programa za študente z nizko gibalno učinkovitostjo.

Viš. pred. mag. Vinko Zovko1, viš. pred. Dušan Gerlovič2, pred. Peter Sitar3 in pred. Ksenija Filipič Jeras4
1
Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani; 2 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani; 3 Filozofka fakulteta, Univerza v Mariboru; 4 Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani

V času pandemije Covid 19 se je izkazalo, da je študentska populacija v primerjavi z osnovno in srednjo šolo na področju športa zelo zapostavljena, saj vse od ukinitve starih študijskih programov športna vzgoja na univerzitetni ravni ni sistemsko urejena. Zaradi različnih modelov izvajanja športne vzgoje oz. programov športa na fakultetah lahko za Univerza v Ljubljani (UL) in Univerzo v Mariboru (UM) rečemo, da študentje nimajo enakih možnosti v času študija na daljavo.

Nekatere ankete so pokazale, da se priporočil Svetovne zdravstvene organizacije o količini tedenske telesne dejavnosti za ohranjanje zdravja deloma držijo le študentje, ki so bili že pred epidemijo vključeni v določene programe športa (ECTS predmeti in obvezna športna vzgoja na nekaterih članicah). Študentje, ki te možnosti niso imeli ali so bili vključeni v prostovoljne programe, so sedaj prepuščeni lastni iznajdljivosti. Zagotovo so v času Covid-19 ukrepov v prednosti tisti študentje, ki izhajajo iz športno ozaveščenih družinskih okolij, vsi ostali (večina-vsaj 70%) so sedaj še posebej ogroženi. Socialna izključenost v povezavi z nedejavnim, sedečim življenjskim slogom in napori, ki jih zagotovo povzroča trenutni način študija »na daljavo«, vodi v slabšanje psihofizičnega zdravja študentske populacije. Na UM predavatelji športa sodelujejo pri izvedbi izbirnih predmetov na svojih fakultetah in pri predmetih KOOD (kreditno ovrednotene obštudijske dejavnosti). S pomočjo orodja MS Teams se s študenti povezujejo na skupnih srečanjih v organizirane skupine. V vsebinah se seznanjajo s programi vadbe, praviloma v naravnem okolju. Študentje svoje dejavnosti s pomočjo aplikacije posnamejo na svoj telefon in jih hranijo v svoj portfolijo, osebno mapo. Z opravljeno vadbo in komentarji študentje na srečanjih delijo svoje poglede, občutke, pozitivne izkušnje! Študentje, ki se vključujejo v izbirne predmete s športno vsebino, so praviloma "že prepričani", z lastnim pozitivnim odnosom do športne vadbe. Vendar pa je problem v tem, da je takšnih na UM v letošnjem študijskem letu cca 5%! Potrebno se je vprašati, kje so in kaj počne ostalih 95%  študentov?!

Čas koronske krize je samo v pomladnih mesecih pustil v Sloveniji otipljive negativne posledice v telesnih sposobnostih in morfološki sliki osnovnošolske mladine, prav tako pa je  prevalenca prenizke telesne dejavnost med mladimi enormna. Kot kažejo najnovejše raziskave, kar 80% mladih ne dosega minimalnih količin, ki jih je predpisala SZO1:

Trenutne negativne posledice delovanja Covid 19 na slovenski študentski šport govorijo v prid podpori predloga zapisa v noveli ZViS, ki govori o ponovni uvedbi redne športne vzgoje za študente 1. letnikov vseh študijskih programov slovenskih univerz.

Predlogi za zmanjšanje škodljivih posledic Covid 19 med slovenskimi študenti

Predlagamo, da se negativne posledice izolacijskih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2 odpravijo z naslednjimi dejavnostmi:

  1. Vlado RS pozivamo, da v parlamentarno proceduro čim prej posreduje novelo ZViS, ki predvideva PONOVNO uvedbo redne športne vzgoje vsaj za vse študente prvih letnikov.
  2. Rektorje vseh slovenskih univerz pozivamo k uvedbi obveznih gibalnih odmorov med predavanji na daljavo in kasneje tudi pri predavanjih v živo.
  3. Rektorje vseh slovenskih univerz pozivamo k diagnosticiranju telesne zmogljivosti študentov in zaposlenih s ŠVK oz. SLOfit za odrasle mersko baterijo in brezplačno informacijsko podporo Moj SLOfit, ki jo ponuja Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Na osnovi takšnega diagnosticiranja predlagamo zagon intervencijskega programa za študente in zaposlene z nizko gibalno učinkovitostjo, ki naj se izvaja v okviru univerz.

Dodatna pojasnila: Obveznost (redna vadba) predstavlja logičen prehod iz srednje šole na univerzo in je osnova za kvantitativno in kvalitativno nadgradnjo ostalih programov (prosto-izbirni programi, ECTS predmeti) in tudi tekmovalnega študentskega športa. Menimo, da bi na ta način študentsko populacijo lažje usmerili v zdrav življenjski slog, ki predstavlja pomembno vrednoto za bolj zdravo življenje do pozne starosti. Odločevalci v naši državi bi morali ponovno razmisliti o predlagani organizacijski strukturi z obveznimi rednimi športnimi programi vsaj v prvih letnikih študija, katero uvedbo ves čas zagovarjamo predavatelji športa na slovenskih univerzah.

Literatura:

1Guthold, R., Stevens, G. A., Riley, L. M. in Bull, F. C. (2020). Global trends in insufficient physical activity among adolescents: a pooled analysis of 298 population-based surveys with 1· 6 million participants. The Lancet Child & Adolescent Health4(1), 23-35.

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.