X
04apr.

Športnovzgojni karton doma

Športnovzgojni karton je pripomoček za sprotno formativno longitudinalno spremljanje otrokovega in mladostnikovega telesnega in gibalnega razvoja. Šole izvajajo meritve aprila. Ker so šolarji zaradi možnosti okužbe s COVID-19 doma, so nekatere šole za njih pripravile navodila, kako se lahko izmerijo sami.

prof. dr. Marjeta Kovač1, izr. prof. dr. Gregor Starc1, prof. dr. Gregor Jurak1, Denis Milošič, prof. šv. vzg.2, Igor Abram, prof. šp. vzg.3, Zala Rupnik, prof. šp. vzg.3, Klemen  Stojanović, prof. šp. vzg.3
1
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport; 2OŠ Alojzija Šuštarja, Ljubljana; 3OŠ dr. Ivana Korošca, Borovnica

Športnovzgojni karton je pripomoček za sprotno formativno longitudinalno spremljanje otrokovega in mladostnikovega telesnega in gibalnega razvoja. Ugotavljanje sprememb telesnega in gibalnega razvoja posameznika v času šolanja in primerjava z objektivnimi podatki populacije omogočata učitelju ustrezno diferenciacijo ciljev pouka oziroma pripravo individualnih programov za odpravljanje pomanjkljivosti v šolarjevem razvoju. Poznavanje trendov sprememb šolajoče populacije pa predstavlja učinkovito strokovno pomoč pri oblikovanju strategije razvoja šolske športne vzgoje in nekaterih politik na nacionalni ravni, kot so politike ustrezne telesne dejavnosti, športa, prehranjevanja, spodbujanja enakopravnega vključevanja posameznikov v skupine.

Šole izvajajo meritve aprila. Ker so šolarji zaradi možnosti okužbe s COVID-19 doma, so nekatere šole za njih pripravile navodila, kako se lahko izmerijo sami. Seveda teh podatkov ne bomo upoštevali, so pa takšni pristopi dobrodošli, saj navajajo učence in dijake na pomen rednega spremljanja telesne pripravljenosti in jih spodbujajo tudi k odgovornosti za lastno zdravje. Predstavljamo primer OŠ Alojzija Šuštarja in OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, kjer so učenci že dobili navodila in zelo vestno pošiljajo učiteljem podatke o meritvah. 

Eden od osrednjih namenov šolske športne vzgoje je oblikovanje zdravega življenjskega sloga, ki vključuje tudi ustrezno telesno pripravljenost otrok in mladine1. Ta je odvisna od telesnih značilnosti, stopnje razvitosti gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ter količine in kakovosti šolarjeve športne dejavnosti. Dokazano je, da so telesno zmogljivejši posamezniki bolj športno dejavni in bolj zdravi2 ter bolj učno uspešni3-6.

Beleženje in poročanje o šolarjevem napredku pri športni vzgoji sta danes ena temeljnih zahtev vseh šolskih sistemov7. Učitelj neprestano spremlja šolarjev razvoj in posreduje ustrezne povratne informacije otroku ter staršem, izjemno pomembne pa so tudi za njegovo pedagoško delo, saj mu omogočajo ustrezno načrtovanje in spremljavo pouka8. Zaradi naraščajočega deleža prekomerno prehranjenih otrok in mladostnikov ter njihove vse manjše gibalne učinkovitosti tudi različna evropska in svetovna združenja priporočajo v svojih deklaracijah redno spremljavo njihovega telesnega in gibalnega razvoja9-10.

V Sloveniji sistematično spremljamo telesni in gibalni razvoj šolarjev že od leta 197011, meritve telesnih značilnosti otrok v nekaterih delih današnje Slovenije (okolica Maribora, Prlekija, Haloze, Koroška, Domžale in Trbovlje) pa so izvedli že pred nekaj manj kot sto leti12. Sistematična spremljava, ki zagotavlja povratne informacije o telesnem in gibalnem razvoju učencev in dijakov s podatkovno zbirko športnovzgojni karton, je bila za vse slovenske šole vzpostavljena v šolskem letu 1986/87, od leta 1996 so meritve predpisane s šolsko zakonodajo13, nadgradnja te zbirke pa je SLOfit sistem, ki naj bi omogočil širšo uporabnost in večjo dostopnost podatkov različnim ciljnim skupinam14.

Podatkovna zbirka ima tri namene:

  • Učitelju športne vzgoje omogoča izdelavo analize stanja za posameznega učenca in vadbene skupine (diagnostični pristop) in s tem ustrezno individualizacijo oziroma diferenciacijo vadbe (implementacija rezultatov v praksi), kar je eden najpomembnejših dejavnikov kakovostnega pouka7.
  • Ugotavljanje sprememb telesnega in gibalnega razvoja posameznika v času šolanja in primerjava z objektivnimi podatki populacije omogoča svetovanje staršem ter otrokom o vključevanju v prostočasne športne dejavnosti z namenom nadgradnje znanj, odpravljanje pomanjkljivosti v razvoju ali pa le koristnega preživljanja prostega časa.
  • Ugotavljanje trendov sprememb v telesnem in gibalnem razvoju šolajoče se populacije na nacionalni ravni pa predstavlja učinkovito strokovno pomoč pri oblikovanju strategije razvoja šolske športne vzgoje, različnih intervencijskih športnih programov in pri pripravi nekaterih politik na nacionalni ravni (npr. politike ustrezne telesne dejavnosti, prehranjevanja, spodbujanja enakopravnega vključevanja v skupine ipd.).

S sprotnimi vsakoletnimi meritvami navajamo učence in dijake na pomembnost rednega spremljanja svojih telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti ter jih usmerjamo v razmišljanje, da morajo v največji meri sami poskrbeti za lastno zdravje. Zato sta dva primera, ki si ju pripravili učitelji športne vzgoje Denis Milošič iz OŠ Alojzija Šuštarja iz Ljubljane (dostopno tukaj) in Igor Abram, Zala Rupnik in Klemen Stojanović iz OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica (dostopno tukaj), lahko v pomoč tudi drugim.

Učitelji so za učence in učenke pripravili navodila za izvedbo v domačem okolju. Po uvodnem nagovoru so jim predstavili, kako se izmerijo sami ali s pomočjo bratov, sester ali staršev z nekoliko prilagojenimi merskimi nalogami. Pri tem je Denis izpustil merjenje podkožnega maščevja, Igor, Zala In Klemen pa so se odločili za prilagojeno izpeljavo z merjenjem obsega nadlahti. Vsi priporočajo tudi uporabo prilagojenih pripomočkov, kar spodbuja učence k razmišljanju, da si lahko doma pomagajo z različnimi stvarmi, ki jih imajo (od ročaja metle do stolov in gajbic), in da ni samoumevno, da nam je vse na voljo. Izvedbo vsake merske naloge in pripravo nekaterih pomagal so prikazali tudi s fotografijami. Predvideli so tudi način spremljave (osebni kartonček, ki ga lahko učenec izpolnjuje tako v papirni kot spletni obliki). V spremljavo so vključili vse učence in z odzivom so zelo zadovoljni. Sproti tudi spodbujajo učence in jim nudijo povratno informacijo. Vsi učenci vedo, da to ni tekmovanje, ni primerjava z drugimi in ni uradna meritev, ki jo bodo opravili takoj, ko se vrnejo v šolsko okolje. Na ta način učitelji tudi starše spomnijo na to, da so bili nekoč tudi oni v šoli vsako leto spremljani in jih morda spodbudijo, da se v kakšni merski nalogi pomerijo z otroki. Spodbujanje učencev in dijakov o razmisleku o lastnih telesnih zmogljivostih, zdravju in dobrem počutje pa je nekaj, kar je v teh dneh še toliko bolj dragoceno.

Literatura:

1 Kovač, M., Markun Puhan, N., Lorenci, B., Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, I. … Muha, V. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Športna vzgoja [Elektronski vir]. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
2 Tremblay, M. S., LeBlanc, A. G., Kho, M. E., Saunders, T. J., Larouche, R., Colly, R. C., … Gorber, S. C. (2011). Systematic review of sedentary behaviour and health indicators in school-aged children and youth. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 8, 98.
3 Booth, J. N., Leary S. D., Joinson, C., Ness, A. R., Tomporowski, P. D., Boyle, J. M. in Reilly, J. J. (2014). Associations between objectively measured physical activity and academic attainment in adolescents from a UK cohort. British Journal of Sports Medicine, 48, 265–270.
4 Chaddock-Heyman, L., Hillman, C. H., Cohen, N. J. in Kramer, A. F. (2014). The importance of physical activity and aerobic fitness for cognitive control and memory in children. Monographs of the Society for Research in Child Development, 79(4), 25–50.
5 Haapala, E. A., Poikkeus A., Kukkonen-Harjula, K., Tompuri, T., Lintu, N., Juuso, … Lakka, T. A. (2014). Associations of Physical Activity and Sedentary Behavior with Academic Skills – A Follow-Up Study among Primary School Children. PLoS ONE, 9(9).
6 Starc, G., Gril, M. in Černilec P. (2017). Učna uspešnost najbolj in najmanj gibalno učinkovitih otrok. Sodobna pedagogika, 68(2), 34–48.
7 Kirk, D. in Macdonald, D. (1998). Situated Learning in Physical Education. Journal of Teaching in Physical Education, 17(3), 376–387.
8 Kovač, M., Jurak, G., Starc, G., Leskošek, B. in Strel, J. (2011). Športnovzgojni karton: diagnostika in ovrednotenje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v Sloveniji. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
9 Bratina, N., Hadžić, V., Battelino, T., Pistotnik, B., Pori, M., Šajber, D., … Dervišević, E. (2011). Slovenske smernice za telesno udejstvovanje otrok in mladostnikov v starostni skupini od 2 do 18 let. [Slovenian guidelines for physical participation of children and youth in 2-18 years age group] Zdravstveni vestnik, 80(12), 885–896.
10 European Parliament resolution of 13 November 2007 on the role of sport in education (2007/2086(INI)). Pridobljeno s http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P6-TA-2007-0503+0+DOC+XML+V0//EN
11 Strel, J. in Šturm, J. (1982). Predlog informacijskega sistema za ugotavljanje in spremljanje motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti šolske mladine v SR Sloveniji. Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo. Inštitut za kineziologijo.
12 Žgeč, F. (1926). Razvoj otroka v šolski dobi. V Pedagoški zbornik Slovenske šolske matice za leto 1926. XXIII zvezek (str. 46–112). Maribor: Slovenska šolska matica.
13 Strel, J., Ambrožič, F., Kondrič, M., Kovač, M., Leskošek, B., Štihec J. in Šturm, J. (1997). Sports Educational Chart. Ljubljana: Ministry of Education and Sport.
14 Jurak, G., Starc, G., Leskošek, B., Kovač, M., Radi, P. in Strel, J. (2016). Spletna stran SLOfit (ali Športnovzgojni karton) in aplikacija Moj SLOfit. V M. Kovač in M. Plavčak (ur.), Zbornik 29. strokovnega in znanstvenega posveta športnih pedagogov Slovenije (str. 78–87).  Pridobljeno s http://www.zdsps.si/images/zbornik/29zbornik.pdf.

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.