X
23mar.

Zdravstvena športna vzgoja za gibalno manj kompetentne učence, učence z zdravstvenimi, razvojnimi in vedenjskimi težavami naj bo stalnica tudi v obdobju šolanja »na daljavo«

Predstavljamo nabor vaj zdravstvene športne vzgoje za skupine učencev od 1. do 6. razreda, ki zdaj to vadbo izvajajo doma. Cilj vadbe je poskrbeti za ohranjanje moči večjih mišičnih skupin, koordinacijo celotnega telesa in gibljivost kolčnega ter ramenskega sklepa.

Nina Istenič, mag. kin.1 in Bogdan Erznožnik, prof. šp. vzg.2
1
 Zavod FITLAB,  Arcus MEDICI, Žiri; 2 OŠ Žiri

Zdravstvena športna vzgoja je namenjena gibalno manj kompetentnim učencem in učenkam, tistim, ki imajo zdravstvene težave in so manj socialno prilagodljivi, ter tistim s slabo telesno držo. Na nekaterih šolah v Sloveniji poteka v obliki dopolnilnega pouka. Predstavljamo nabor vaj za skupine učencev od 1. do 6. razreda, ki zdaj to vadbo izvajajo doma. Cilj vadbe je poskrbeti za ohranjanje moči večjih mišičnih skupin, koordinacijo celotnega telesa in gibljivost kolčnega ter ramenskega sklepa. Ker je zasnovana 20-minutna vadba primerna tudi za druge učence kot gibalni odmor med učenjem ali kot krajša vadba med deževnimi dnevi, ko ni mogoče v naravo, jo ponujajo tudi drugim.

Med oblikami vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni šoli so poleg rednega pouka športa v vseh razredih učencem na voljo še obvezni izbirni predmeti »izbrani šport«, »šport za sprostitev« in »šport za zdravje« v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju, neobvezni izbirni predmet »šport« v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, šola v naravi in športni dnevi, jutranje varstvo, gibalni (rekreativni) odmor s športnimi vsebinami, prekinitve pouka za izvedbo minute za zdravje, bogat program interesnih športnih dejavnosti, učenci pa lahko tekmujejo tudi v sistemu šolskih športnih tekmovanj1. Šole ponujajo tudi dopolni in dodatni pouk. Dopolni pouk določa tudi Učni načrt za športno vzgojo2, ki navaja naslednje (str. 48):

"Nekateri učenci poleg rednih ur športne vzgoje potrebujejo še dodatne gibalne spodbude, posebno skrb ter individualni pristop. S posebnimi programi v okviru dopolnilnega pouka lahko poskrbimo za tiste, ki imajo gibalne, učne, zdravstvene ali vedenjske težave. Dopolnilni pouk lahko organiziramo tudi za učence s posebnimi potrebami. Gibanje in šport lahko uporabljamo tudi v kinezioterapevtske ter rehabilitacijske namene za učence, ki so bili poškodovani, imajo kronične ali akutne zdravstvene težave)."

Takšno obliko vadbe so pod imenom posebna športna (prej telesna) vzgoja na OŠ Žiri uvedli že pred 37 leti3 na pobudo škofjeloške pediatrinje Štefke Križnar, dr. med. Vadba je potekala  na osnovnih šolah bivše občine Škofja Loka in je bila najprej namenjena otrokom, ki so bili zaradi različnih bolezenskih vzrokov in poškodb opravičeni redne športne vzgoje, učencem s slabo telesno držo, gibalnimi težavami in cerebralno paralizo. Danes jo imenujejo zdravstvena športna vzgoja (ZŠV). Namenjena je gibalno manj kompetentnim učencem in učenkam, tistim, ki imajo zdravstvene težave in so manj socialno prilagodljivi, in tistim s slabo telesno držo. Merila za uvrstitev v program ZŠV skupaj opredelijo učitelj športne vzgoje, zdravnik (družinski ali pediatrinja), šolski svetovalni delavci in razredniki. Program ZŠV izvaja učitelj športne vzgoje v okviru dopolnilnega pouka, pri vadba pa z njim sodeluje tudi kineziologinja, ki je zaposlena v zdravstvenem domu. Tako imajo izbrani učenci iz oddelkov od 1. do 6. razreda poleg treh ur športa na voljo še eno uro tedensko3.

Ker v trenutnih okoliščinah vadbe “v živo” ne potekajo, športni pedagog Bogdan Erznožnik, prof. šp. vzg., in Nina Istenič, mag. kin., vključenim učencem ponujata nadomestek v obliki vadbe »na daljavo«. Za skupine, ki obiskujejo  ZŠV, sta pripravila nabor vaj, ki jih lahko izvajajo sami doma. Cilj vadbe je poskrbeti za ohranjanje moči večjih mišičnih skupin, koordinacijo celotnega telesa ter gibljivost kolčnega in ramenskega sklepa.

Ker je zasnovana 20-minutna vadba primerna tudi za druge učence kot gibalni odmor med učenjem ali kot krajša vadba med deževnimi dnevi, ko ni mogoče v naravo, jo ponujajo tudi drugim. Dostopna je na tej povezavi.

 

Literatura:

Kovač, M., Jurak, G., Starc, G. in Strel, J. (2011). The importance of research-based evidence for political decisions on physical education. V: Hardman, K. (ur.), Green, K. (ur.), Contemporary issues in physical education - international perspectives. Maidenhead [UK]: Meyer & Meyer Sport, 2011, str. 47–68.

Kovač, M., Markun Puhan, N., Lorenci, B., Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., … Muha, V. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Športna vzgoja [Elektronski vir]. Pridobljeno iz http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_sportna_vzgoja.pdf

Erznožnik, B.,  Istenič, N., Strel, J[anko]. in Strel. J[aka] (2019). Osnovna šola Žiri v sodelovanju z zdravniki do kakovostnejše zdravstveno-športne vzgoje. V: Kovač, M.  in Plavčak, M. (ur.), Zbornik 32. strokovnega in znanstvenega posveta športnih pedagogov Slovenije, Debeli Rtič, 18. in 19. oktober 2019, str. 149-158. Ljubljana: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije.

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.