Presnovni sindrom je skupek več zdravstvenih stanj, ki so že vsaka zase razlog za pogostejši pojav bolezni srca in žilja ter sladkorne bolezni. Vzroki zanje segajo že v otroštvo. Gibalna dejavnost otroka igra pomembno vlogo pri njihovem preprečevanju.
doc. dr. Maroje Sorić, prof. dr. Gregor Jurak, izr. prof. Gregor Starc
Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja
Presnovni sindrom je znan tudi kot metabolni sindrom, inzulinska rezistenca ali sindrom X. Gre za motnje presnove, ki se kažejo kot1:
- trebušna debelost (kopičenje maščobe okrog pasu),
- zvišan krvni tlak,
- zvišana vrednost krvnega sladkorja, izmerjena na tešče,
- motnje v presnovi krvnih maščob (znižana vrednost koristnega holesterola HDL in zvišana vrednost trigliceridov).
Če ima posameznik samo enega od teh stanj, še ne pomeni, da gre za presnovni sindrom, vendar pa že posamezni znak poveča tveganje za nastanek le tega. Če pa se pojavlja več zdravstvenih stanj skupaj, še posebej trebušna debelost v povezavi z ostalimi, pa ima posameznik najverjetneje presnovni sindrom. Bolniki s presnovnim sindromom imajo kar dva- do štirikrat večje tveganje za pojav bolezni srca in ožilja ter petkrat večje tveganje za pojav sladkorne bolezni2.
Vzrok za presnovni sindrom je najpogosteje nezdrav življenjski slog, ob tem pa veljata za glavna krivca debelost in inzulinska rezistenca. Prevelik in dolgotrajen vnos sladkorjev, nasičenih maščob in trans-nenasičenih maščobnih kislin iz neustrezne prehrane lahko povzročijo povečane ravni holesterola in maščob v krvi. Dodatno pa poslabšajo stanje še telesna nedejavnost, hormonsko neravnovesje in genske motnje.
Vloga inzulina pri presnovnem sindromu
Presnovni sindrom je tesno povezan z delovanjem hormona inzulina. Ta se izloča iz beta celic v trebušni slinavki, njegova naloga pa je transport glukoze do tkiv: inzulin odpelje glukozo iz krvi tja, kamor jo v danem trenutku potrebujemo. Načeloma bi naj glukozo odpeljal v mišice ter možgane in seveda tudi druge telesne sisteme, vendar pa se včasih zgodi, da vnesemo več hrane, kot jo potrebujemo. Za skladiščenje te odvečne energije v maščobne celice nam prav tako pomaga hormon inzulin. Inzulin torej deluje kot obveščevalec sitega stanja in se izloča po obrokih. Zdravi ljudje z inzulinom nimajo težav, ljudje, ki imajo presnovni sindrom, pa ga žal imajo.
Presnovni sindrom ima približno petina svetovnega prebivalstva, njegova razširjenost pa je vedno večja3. Natančnih podatkov za slovenske otroke nimamo, ena od študij pa nakazuje, da bi lahko imel presnovni sindrom kar vsak sedmi osnovnošolec4.
Pomembno je, da presnovni sindrom čimprej prepoznamo in ga ustrezno zdravimo. Ob uvedbi bolj gibalno dejavnega življenjskega sloga in zdravega načina prehranjevanja je presnovni sindrom možno odpraviti in živeti zdravo ter kakovostno življenje. SLOfit vam lahko s prepoznavanjem tovrstnega tveganja in spremljanja telesne zmogljivosti ter gibalnih navad pri tem pomaga.
Literatura:
1Grundy, S. M., Cleeman, J. I., Daniels, S. R., Donato, K. A., Eckel, R. H., Franklin, B. A., ... & Spertus, J. A. (2005). Diagnosis and management of the metabolic syndrome: an American Heart Association/National Heart, Lung, and Blood Institute scientific statement. Circulation, 112(17), 2735-2752.
2Malik, S., Wong, N. D., Franklin, S. S., Kamath, T. V., Gilbert, J. L., Pio, J. R., & Williams, G. R. (2004). Impact of the metabolic syndrome on mortality from coronary heart disease, cardiovascular disease, and all causes in United States adults. Circulation, 110(10), 1245-1250.
3Grundy, S. M. (2008). Metabolic syndrome pandemic. Arteriosclerosis, thrombosis, and vascular biology, 28(4), 629-636.
4Bitežnik, M. (2015). Razširjenost metabolnega sindroma pri osnovnošolcih v Sloveniji: magistrsko delo: magistrski študij-2. stopnja. Ljubljana: Biotehniška fakulteta.