Telesna, gibalna ali športna dejavnost?

prof. dr. Gregor Jurak, prof. dr. Marjeta Kovač, izr. prof. Gregor Starc, Žan Luca Potočnik, asist. dr. Vedrana Sember, doc. dr. Maroje Sorić 
Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja  

Izraza gibanje in šport imata zelo širok pomen. Povezujemo ju lahko z različnimi pojmi in hitro se zgodi, da njun pomen posplošimo. Tako je gibanje za nekatere tudi tipkanje na računalniku ali mobilniku, šport pa ukvarjanje s športnimi stavami ali igranje ročnega nogometa. Nekateri pod gibanje uvrščajo sprehod, nabiranje gob, vrtnarjenje, pod šport pa tisto gibanje, k ga najpogosteje ponujajo mediji, to je tekmovalni šport. Zaradi različnih pojmovanj prihaja do nasprotujočih mnenj o vplivu ene ali druge dejavnosti na zdravje posameznika. Zato bomo za boljše razumevanje opredelili oba pojma in razložili njun univerzalni pomen za  zdravje.  

Telesna oz. gibalna dejavnost 

Telesna oziroma gibalna dejavnost sta sopomenki (ang. physical activity). V Sloveniji izraz telesna dejavnost pogosteje uporabljajo v zdravstvu, gibalna pa v izobraževanju. Predstavlja dejavnost našega telesa, ki je pod nadzorom naše volje in obsega zelo širok spekter gibov, dejanj oziroma početij. Gibalno dejavni smo lahko na nešteto področjih, npr. med opravljanjem domačih nalog, hišnih opravil, igranjem inštrumenta, hojo v službo ali po stopnicah, ukvarjanjem s športom, pisarniškim delom, in še bi lahko naštevali. Gibalno dejavni smo pravzaprav lahko na skoraj vsakem področju, ki si ga človek lahko zamisli. Gibanje lahko namreč opredelimo kot dejavnost naših skeletnih mišic, ki ima za posledico porabo energije¹, ki pa je večja kot v mirovanju².  

Zaradi tako širokega spektra stanj, ki jih lahko opišemo kot gibalno dejavnost, so zaradi lažjega razumevanja strokovnjaki razporedili različne vrste gibalnih dejavnosti v nekaj skupin. V posamezno skupino so vključene gibalne dejavnosti, pri katerih je poraba energije podobna, skupino pa označuje razpon velikosti presnovnega ekvivalenta dejavnosti (MET), s katerim lahko ocenjujemo porabo energije med različnimi osebami. Na podlagi obremenitve in napora (t.j. odziva organizma na obremenitev) so oblikovali več skupin:

• Med spanjem mirujemo in najbolj zmanjšamo našo energijsko porabo. Ustrezna količina in kakovost spanja ter vsakodnevni vzorec odhoda k spanju in jutranjega vstajanja so zelo pomembni za zdravje, posebej še pri bolj intenzivnih gibalnih dejavnostih.   
• Sedenje predstavlja poseben položaj našega telesa, pri katerem običajno mirujemo ali premikamo zgolj roke, npr. sedenje v šoli, na delovnem mestu, pred TV ali računalnikom, v avtu. Sedenje povečuje tveganje za presnovni sindrom in z njim povezanimi obolenji. Poleg tega lahko dolgotrajno sedenje privede do trajnih sprememb telesne drže. Zaradi sočasnih vplivov nekaterih drugih dejavnikov (npr. prehranjevanje, negativen vpliv svetlobe zaslonov) predstavlja zlasti sedeči čas pred zasloni veliko zdravstveno tveganje.
• Nizke gibalne dejavnosti so lažja hišna opravila, počasna hoja, stanje na mestu (npr. na avtobusu), pri katerih občutimo lahek napor ali pa napora zaradi nizke obremenitve sploh ne občutimo. 
• Zmerne gibalne dejavnosti so dejavnosti nižje intenzivnosti, kot so živahna hoja, kolesarjenje ali rolanje, prenašanje lažjih bremen, pri katerih se rahlo zadihamo, imamo pospešen srčni utrip, vendar med tem še lahko govorimo. Ta dejavnost je pomembna za zdravje, ker lahko z njo dosežemo večjo količino dnevne telesne dejavnosti.
• Pod naporne gibalne dejavnosti uvrščamo ekipne športe, hiter ples, preskakovanje kolebnice, prenašanje težkih bremen, tek, hitro hojo po stopnicah in vse druge gibalne dejavnosti, pri katerih občutimo povečan srčni utrip, se močno zadihamo in oznojimo. Te gibalne dejavnosti prinašajo večje zdravstvene koristi. 
• Zelo naporne gibalne dejavnosti so običajno športne dejavnosti, pri katerih premagujemo tako velike obremenitve, da jih ne moremo izvajati dlje časa. Pri otrocih so lahko to tudi nekatere igre, ki vključujejo zelo intenzivno gibanje. Tudi te gibalne dejavnosti prinaša večje zdravstvene koristi. 

Ustrezna količina in intenzivnost gibalne dejavnosti ter vrsta gibanja omogočajo zmanjšanje zdravstvenih tveganj, zato so strokovnjaki razvili priporočila o gibalni dejavnosti. Zdravstvene koristi so povezane z bolj intenzivnimi gibalnimi dejavnostmi, t.j. z zadnjimi tremi skupinami, ki jih skupno imenujemo zmerna do naporna gibalna (ali telesna) dejavnost oz. MVPA (ang. moderate to vigorous physical activity). Pri tem so priporočila lahko namenjena tako splošni populaciji ali posebnim skupinam (otrokom, starostnikom, nosečnicam, osebam s kroničnimi boleznimi, npr. sladkornim bolnikom, srčnim bolnikom ali osebam po različnih poškodbah, npr. s poškodbami glave, paraplegiki).

Športna dejavnost
Šport predstavlja vse s strani športne stroke dogovorno opredeljene oblike gibalne dejavnosti, ki so z neorganiziranim ali organiziranim ukvarjanjem usmerjene k izražanju ali zboljševanju telesne pripravljenosti, k duševnemu blagostanju in k oblikovanju družbenih odnosov oziroma doseganju rezultatov na različnih ravneh tekmovanj³. 

Skoraj vsaka športna dejavnost je tudi gibalna dejavnost, obratno pa ne velja! Da lahko gibalni dejavnosti rečemo športna dejavnost, mora izhajati iz športne panoge, npr. tek izhaja iz atletike, odbijanje teniške žogice od stene iz tenisa, igra malega nogometa iz nogometa itn. Za vse športne dejavnost so značilni tehnični elementi (tehnika teka, tehnika udarcev, tehnika meta, smučarske tehnike, itn.), za večino športnih dejavnosti so značilna tudi pravila izvajanja te dejavnosti (največkrat so povezana z varnostjo) ali tekmovalna pravila, če v tem športu tekmujemo (lahko na različnih ravneh zahtevnosti). Npr. za eno izmed najbolj osnovnih športnih dejavnosti – tek – ni značilnih pravil tekmovanja ali izvajanja (razen biomehanskih zakonitosti), vendar pa so te značilne za športno panogo, iz katere izhaja, atletiko. Športno dejavnost pogosto označuje tudi večja pogostost, visoka intenzivnost (najmanj zmerna gibalna dejavnost) in strokovno vodenje. Pomembni značilnosti športne dejavnosti pa sta tudi igra in tekmovanje, z nasprotnikom ali samim s seboj. 

Podobnosti med gibalno in športno dejavnostjo 
Športna in ostala gibalna dejavnost, ki je ne označimo kot športno, imata veliko podobnosti. 

• Če smo za dejavnost motivirani in jo izvajamo z veseljem, ta deluje sprostilno na naše počutje.
• Če je dejavnost preveč enostranska, neustrezna glede na zakonitosti človekovega gibanja in se izvaja preveč pogosto, so lahko posledice preobremenjenost posamezne mišice, mišične skupine, sklepa ali sklepnih struktur in s tem večja možnost za njihovo poškodbo, npr. pojav t.i. teniškega komolca pri igranju tenisa ali bolečine v križu pri nepravilnem dviganju bremen. 
• Če dejavnost izvajamo dovolj pogosto, pravilno, dovolj intenzivno in gibalno dovolj pestro, lahko ima pozitivne učinke na telo oz. preprečuje negativne učinke, ki so posledica nedejavnosti.

Prednosti športne dejavnosti
Ali ima športna dejavnost kakšne prednosti pred ostalo nešportno dejavnostjo? Npr. ali je bolje igrati košarko ali sekati drva?

Športna dejavnost je običajno načrtovana in se izvaja redno z najmanj zmerno telesno obremenitvijo, kar vpliva na pozitivne spremembe v telesu, ki se običajno kažejo v krepitvi telesnega fitnesa ali vsaj ohranjanju njegovega stanja. Nešportne gibalne dejavnosti običajno niso načrtovane, niso redne, se ne izvajajo dovolj pogosto ali/in niso dovolj intenzivne, da bi lahko imele pozitivne učinke na naše telo, ob tem pa so prepogosto gibalno preveč enostranske. Med nešportne gibalne dejavnosti lahko uvrstimo tudi poklicno delo. Tudi če je skoraj vsakodnevno in intenzivno, je najpogosteje zelo enostransko, kar ima lahko negativne posledice na naše telo, predvsem na kostno-mišični sistem. Če pojasnimo na primeru: redna igra košarke enkrat ali večkrat tedensko čez celo leto bo imela večje pozitivne učinke na srčno-žilni, dihalni in mišični sistem, kakor pa občasno, sezonsko sekanje drv. Poleg tega bo druženje ob košarki dobro vplivalo tudi na naše duševno zdravje. 

Ali ima lahko tudi nešportna gibalna dejavnost pozitivne učinke na telo?
Če se nešportne dejavnosti lotimo načrtno in jo izvajamo redno ter ob tem pazimo, da ni preveč gibalno enostranska in ne vključuje škodljivih gibanj (npr. sključena telesna drža, enostranska obremenitev le enega dela telesa), lahko ima pozitivne vplive na telo. Npr. sekanje drv bi lahko imelo pozitivne učinke, če bi to izvajali večkrat na teden po eno uro in bi ob tem razmišljali o naši tehniki izvajanja te dejavnosti, ki naj ne bi imela negativnih učinkov na telo. Vendar opisana situacija ni življenjska. Če kombiniramo različne življenjske primere nešportne gibalne dejavnosti, kot je npr. delo na vrtu v toplih mesecih in sekanje drv v hladnejših mesecih, bi verjetno lahko opazili pozitivne učinke, še posebej v primerjavi z nekom, ki je skozi vse leto gibalno nedajaven ali opravlja zelo nizko intenzivno dejavnost, npr. pisarniško delo.

Strokovno izobražen kader, ki ima najbolj poglobljena znanja o človekovem gibanju, je kineziolog. Poleg njega sta tu še športni pedagog s posebnimi znanji gibalne dejavnosti otrok in mladostnikov ter univerzitetno izobražen trener s posebnimi znanji iz določene športne panoge. 

Kaj je zares pomembno?
Pomembno je, da upoštevamo naše dnevne obveznosti in dejavnosti (razlika je, ali svoj poklic opravljamo na kmetiji ali v pisarni) in temu primerno prilagodimo preostalo športno ter nešportno gibalno dejavnost. Ob tem se moramo zavedati, da so pri skrbi za zdravo telo ključni trije dejavniki: gibalno dejavni moramo biti redno - dovolj pogosto, dovolj intenzivno in gibanje izvajati anatomsko ustrezno. Pri tem moramo paziti, da naša dejavnost ni preveč gibalno enostranska in da s tem ne povzročimo poškodbe. Pomembno je, da se zavedamo, da z načrtovano športno dejavnostjo precej lažje dosegamo pozitivne učinke na naše zdravje, kakor s kombiniranjem naključnih gibalnih dejavnosti. Ko oblikujemo gibalne navade na teh izhodiščih, smo na pravi poti!

Literatura:

¹ Caspersen, C. J., Powell, K. E., & Christenson, G. M. (1985). Physical activity, exercise, and physical fitness: definitions and distinctions for health-related research. Public health reports, 100(2), 126.
² Fletcher, G. F., Balady, G., Blair, S. N., Blumenthal, J., Caspersen, C., Chaitman, B., ... & Pollock, M. L. (1996). Statement on exercise: benefits and recommendations for physical activity programs for all Americans: a statement for health professionals by the Committee on Exercise and Cardiac Rehabilitation of the Council on Clinical Cardiology, American Heart Association. Circulation, 94(4), 857-862.
³ Jurak, G., & Pavletič, P. (Eds.). (2014). Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji: 2014-2023. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
⁴ Cavill, N., Kahlmeier, S., & Racioppi, F. (Eds.). (2006). Physical activity and health in Europe: evidence for action. World Health Organization.