Najnovejša študija več področij, ki vplivajo na obvladovanje širjenja virusov, kaže, da je najboljša strategija za preprečevanje širjenja virusov v prihodnosti izboljšanje telesne zmogljivosti in odpornosti prebivalstva. V državah, med katerimi je tudi Slovenija, je okolje za preprečevanje širjenja virusov namreč zelo neugodno zaradi staranja populacije in precejšnje telesne nedejavnosti med starejšo odraslo populacijo, kar povzroča tudi visok delež smrtnosti. Študija je tudi pokazala, da ukrepi vlad za omejevanje širjenja virusa niso imeli vpliva na smrtnost ljudi in da so ti ukrepi zasledovali bolj politične kot pa javnozdravstvene cilje.
V priznani znanstveni reviji Frontiers in Public Health so francoski avtorji objavili zanimivo študijo, v kateri so na vzorcu 188 držav preučili povezave smrtnosti zaradi Covid-19 v prvih osmih mesecih v letu 2020 z glavnimi indeksi petih področij: demografijo, javnim zdravjem, gospodarstvom, politiko in okoljem.
Ugotovitve kažejo, da je stopnja umrljivosti zaradi Covid-19 višja v državah, ki imajo daljšo pričakovano življenjsko dobo in kažejo nedavno upočasnitev napredovanja življenjske dobe. Večina teh razvitih in starajočih se družb se geografsko nahaja nad 25° vzporednikom. Imajo tudi višjo raven BDP, pa tudi večji delež ljudi s kroničnimi boleznimi (npr. s srčno-žilnimi in rakom), ki so povezane z glavnimi dejavniki za razvoj presnovnih bolezni (npr. telesno nedejavni življenjski slog, debelost). Visoke temperature in ravni UV žarkov so povezane z nizko stopnjo smrtnosti, tako da severne in zahodne države (torej npr. celotna Evropa) plačujejo največji davek zaradi Covid-19 epidemije.
Razumevanje, kje so tveganja in slabosti v posamezni državi, je pomembno izhodišče, da se ta pripravi na nove grožnje. Avtorji zaključujejo, da je v primeru epidemije Covid-19 najboljša strategija preventiva, ki poveča imunost in odpornost prebivalstva ter preprečuje vzorce sedečega vedenja oziroma omili njegove posledice z večjo telesno dejavnostjo in boljšo telesno zmogljivostjo prebivalstva. Zato lahko neustrezne strategije, ki omejujejo telesno dejavnost (npr. zapiranje športnih objektov in prepoved izpeljave športnih programov), preprečijo izboljševanje populacijske imunosti in ljudi naredijo še bolj ranljive za prihodnje virusne agresorje.
www.frontiersin.org/articles/10.3389/fpubh.2020.604339/full
